Juš Lesjak, ustanovitelj Genzify

30. september 2020

Slovenija bo postala odgovorna, ko bo odgovornost začela privzgajati, da bo vsem naslednjim generacijam samoumevna. Privzgajati jo bo lahko začela, ko ji bo začelo biti vredno vlagati v komunikacijo s prihajajočimi generacijami.

Ob povabilu, da na Managerskem Kongresu 2020 za okroglo mizo z naslovom Ko prihodnost spregovori o sedanjosti raziskujem poslovno in družbeno problematiko mladih Slovencev ter bodočih managerjev, sem bil radoveden. Radoveden, koliko odgovornosti bodo s svojim (ne)posluhom izrazili trenutni, bolj zreli Slovenski managerji. Kot zlati maturant na enoletnem raziskovalnem projektu Genzify pred študijem v tujini, ki je svoja gimnazijska leta delal dvojne delovnike zaradi vodenja projektov, namenjenih mojim vrstnikom (Generaciji Z), sem s 4 izjemnimi sogovorci na pobudo Žige Vavpotiča poslušalcem ponudil vpogled v neizrečene probleme, želje in misli moje generacije.

Kritično razmišljanje o zastarelih praksah kadrovanja, v marketinški celofan zavitih "trajnostnih" projektih, napačnem pristopu do Kitajske kot poslovne partnerice, skrivanju človeškosti za maskami in generacijskega razkola v vrednotah, je pripeljalo do ključnega vprašanja: "Kako spremeniti to, da postanemo bolj odgovorna družba in da zagotovimo, da boste po znanje hodili v svet, hkrati pa se boste z veselljem vračali z njim v domovino in tu ustvarjali presežke in preboje?" Pogled iz moje točke izgleda sledeče.

Pri vzgajanju prihodnjih generacij, ki bodo na svojih ramenih nekoč neizogibno nosile odgovornost za obstoj naše države, se moramo osredotočiti na privzgojo treh konkretnih miselnosti, da bodo le-te postale samoumevne:

1. Nadpovprečnost—Glavni vzrok za mojo odločitev študija v tujini je višja ambicioznost tujih študentov na mednarodnih fakultetah in mentaliteta povprečnosti v domovini: "naredim faks za papir". Generacija Slovencev, ki so zadovoljni z večnim povprečjem, bo nazadovala ob višanju svetovnih povprečij sposobnosti in sodelovanja.
2. Izvirnost—Dokler bo izvirnost (ang. resourcefullness, torej zmožnost iznajdljivega črpanja virov) mladim generacijam Slovencev onemogočena s strani zakonodaje, ne bomo celovito izkoriščali našega paradnega konja: inovativnosti, ki vodi v močno gospodarstvo. Kako naj mladi črpamo sredstva za realizacijo naše inovativnosti, če našo samostojnost in podjetnost zavira izguba študentskega statusa ob odprtju podjetja?
3. Cenjenost—"Slovenija je biser, čigar kakovost počasi, a vztrajno prebija školjke miselnosti, da nismo vredni (pre)obilja pozornosti in podpore naših rojakov." S tem stavkom sem na odru izrazil svoje sanje o okolju, kjer tveganje in strah ob vstopu na trg pozdravi toplina skupnosti, ki ceni lokalno že samo zaradi lokalnosti. Izven športa primanjkuje v Sloveniji zvezdnikov iz sveta znanosti, kulture, podjetništva in razumne politike, ki bi znali s svojo modrostjo konkurirati puhlicam trenutnih idolov mladih—ameriškim skomercializiranim 16-letnicam.

Ko govorimo o odgovornosti vračanja domov, se moramo vprašati, kaj prihajajočim generacijam, ki večino svojih misli pletejo v virtualnem svetu, pomeni beseda domovina. Včasih smo domovino dojemali kot fizično ozemlje. Danes zame domovina predstavlja specifično pot v prihodnost, ki jo določuje skupnost, s katero bom le-to krojil; kultura, ki bo nastala kot proizvod te skupnosti; ponos tako na narodnost kot tudi raznolikost, ki ju veže skladna miselnost; in tradicijo vseh, ki so pred mano to domovino odgovorno negovali, da v njej lahko najdem svoje mesto pod soncem. Torej, če s svojimi vrstniki po izobrazbi tujini ne čutimo pripadnosti do domovine, so zunanje iniciative za vrnitev boj z mlini na veter.

Komunikacija mora biti prvi korak do spremembe odgovornosti družbe, ker je predpogoj za vzgojo in družbene premike. To dokazuje dejstvo, da ob vojaških udarih napadalci najprej zavzamejo komunikacijske oddajnike, šele nato predsedniško palačo. Ljudje in organizacije, ki danes želimo ustvarjati jutrišnji svet s podporo prihodnjih generacij, na televiziji, radiu in kasetah nimamo veliko iskati. Pozornost ljudstva se danes nahaja na družbenih omrežjih in spletnih platformah za LIVE pretakanje filmov, glasbe, podcastov... Ni naključno, da se ravno tam zavrti največ zaslužka pametnih akterjev, ki točno vedo, kaj kupujejo (in to po zelo nizki ceni, cca. 0.02€ - 1€ na kos): pozornost, da lahko vzgajajo svoje bodoče pripadnike znotraj prihajajočih generacij.

Internet je naš divji zahod, na katerem smo odrasli brez konkretne starševske vzgoje. Ta primanjkljaj je preprosto posledica nerazumevanja staršev, kako se vrti virtualni svet družbenega statusa in transakcijskih valut v obliki všečkov in follow-ov. Zato protiargument, da generacij ne smemo ločevati po letnicah, ne drži v celoti. Ločuje nas namreč dejstvo, da smo mi prva generacija, ki je v enem izmed svetov (virtualnem) vzgojila samo sebe, sedaj pa celo vanj vzgaja svoje starše.

Predpostavimo, da Slovenija spozna pomembnost komuniciranja z mlado generacijo v prihodu in želi začeti vlagati v vzgojo in dolgoročno pripadnost. V kaj naj investira in v kakšni obliki lahko pričakuje povratek na naložbo?